Tretja etapa nam ponuja geološko zakladnico v kraju Zumaia z velikanskimi školjkami, ki nas popeljejo skozi čas. Zadnji dan v Baskiji peloton najprej potuje proti severu in nato proti vzhodu ob baskovski obali. Vendar pa ne bodo uživali v prostem dnevu na plaži, kjer bi počivali v pesku in srkali limonado, tudi če bi imeli čas. Za tukajšnjo obalo so namreč značilni nazobčani skalnati klifi, ki se dvigajo iz Biskajskega zaliva in ne puščajo veliko prostora za peščene plaže ali za sproščeno vožnjo s kolesom. Najbolj spektakularen del tretje etape je trinajst kilometrov dolg obmorski odsek, ki poteka po geoparku Baskovska obala. Gre za čudovito območje z gozdovi, travniki in vasmi, ki ga je Unesco razglasil za geološko zakladnico. V plasteh sedimentov tu vidimo, kako se zgodovina dogaja pred nami.
Ali kdo želi torto?
V obmorskem mestu Zumaia je kraj, kjer se travnata površina nenadoma spusti do obale. Razkriva skalno steno, ki nas spomni, da so geološke plasti zelo podobne plastem torte. Če pogledate od blizu, boste videli, da je pečina sestavljena iz različnih vrst kamnin. Nekatere so trde in odporne proti eroziji, druge pa mehkejše in bolj preperele ter spremenjene. Te kamnine so nastajale pred več kot 66 milijoni let na dnu mirnega morja. To je bilo v času, ko so bili dinozavri še vedno prisotni.
V plasteh so tudi fosili morskih živali, kot so morski ježki, ki so podobni še vedno živečim v bližnjih skalnatih plitvinah ali pa jih najdete na krožniku v eni od številnih restavracij z morskimi sadeži. Izkušeno oko lahko v skalah opazi tudi spiralno oblikovane luknje, v katerih so zabeleženi sledovi premikanja davno izginulih bitij. Po morskem dnu so vrtali v sediment in iskali hrano. Prvotno vodoravno morsko dno se je pozneje nagnilo in danes tvori navpične plasti. Tektonski premiki so povezani s trkom Španije z Evropo (glej tudi etapo 1).
Velikanske školjke določajo čas
V skalah v zakladnici Zumaia boste našli tudi številne velikanske okamnele školjke. Školjke sestavljata dve ločeni lupini povezani z ligamentom. V Zumii sta še posebej pogosti dve vrsti školjk. Ena vrsta je majhna in siva ter precej podobna školjkam ostrigam. Te školjke so verjetno živele na skalah in filtrirale hrano iz morske vode. Druga vrsta je bolj atraktivna. To so veliki, debeli in rumenkasto rjavi pravokotni odlomki školjk, ki jih najdemo raztresene po kamnitih plasteh.
To so veliki, debeli, rumenkasto-rjavi pravokotni odlomki školjk, ki jih najdemo raztresene po plasteh kamnine. Odlomki so pripadali ogromnim školjkam, imenovanim inoceramidi, ki so bile največje školjke, kar jih je kdajkoli živelo. Živele so več sto let in so bile lahko dolge tudi do dva metra! Zaradi svoje velikosti so se inoceramidi verjetno težko izognili temu, da bi jih v času njihovega življenja pokopal sediment saj niso bili mobilni. Zasutje školjke z blatom in peskom je namreč pomenilo konec življenja. Tako inoceramidi razkrivajo, da tam, kjer jih najdemo, v kredi ni bilo intenzivnega odlaganja sedimentov.
Tovrstni podatki o hitrosti sedimentacije so pomembni, saj je odlaganje plasti naš geološki časomerilec. Geološke plasti nam nudijo vpogled v delovanje krednega časovnega stroja. Za pravilno interpretacijo starosti plasti moramo vedeti, kako hitro je časovni stroj deloval. Tu pridejo na vrsto naše školjke. Povedo nam, kje se je sedimentacija odvijala s hitrostjo zarjavelega mestnega kolesa in kje s hitrostjo hitrega karbonskega dirkalnega kolesa.
Kako je delovanje sončnega sistema zapisano v plasteh v Zumii
Še en dokaz, da v kredi ni bilo intenzivnega odlaganja sedimentov, so – verjeli ali ne –nihanja v našem sončnem sistemu. Helikopterski posnetki plastnatih apnencev s turneje Tour de France bodo pokazali ritmični vzorec menjavanja plasti v obalnih klifih. Leta 1941 je srbski astronom Milutin Milanković odkril, da se orientacija Zemljine osi in oblika Zemljine orbite glede na Sonce nenehno spreminjata. Gibljeta se na ritmičen in predvidljiv način, kar povzroča razlike v porazdelitvi sončne energije po zemljepisnih širinah.
Spremembe količine sončne energije so močno vplivale na biološko aktivnost v plitvih morjih ob baskovski obali. Vsaka plast apnenca pomeni prehod iz ugodnih v manj ugodne energetske razmere. Vsaka sprememba v kamninskem zapisu, od trdih do mehkih kamnin, ustreza precesijskemu gibanju Zemljine osi.
Srečna školjka
V časovnem obdobju nekaj tisoč let se Zemlja dejansko obnaša zelo podobno kot vrh vrtalke. Vsak obrat Zemljine osi traja približno 21.000 let. Menjavanje trdo-mehkih plasti tvoriskupine, ki odražajo vzorce višjega reda, s štirimi ali petimi zaporedji trdo-mehkih ciklov, združenimi v večjo sekvenco. To povezovanje sedimentnih zaporedij ustreza spremembam oblike Zemljine orbite s 100.000-letno ritmičnostjo.
S preučevanjem plasti sedimenta lahko sklepamo, da so velike inoceramidne školjke živele v okolju, v katerem se je v času njihovega življenja nabralo le približno 1 cm sedimenta. To ni bilo dovolj, da bi jih zakopali s peskom. Zato so bile zelo srečne!
Namigi v zakladnici
Medtem ko kolesarji prečkajo Geopark Baskovska obala v le nekaj minutah, pa skale ob obali pripovedujejo milijonletno zgodbo, ki se je odvijala milijone let. Med hitrim premikanjem skozi geološki čas lahko najbolj pozoren kolesar opazi, da se inoceramidi, naše orjaške školjke v zakladnici Zumaia, postopoma postajajo vse manjši in manj številni. Ko se bo peloton približeval zalivu Algorri, bo morda opazil tanko, a opazno plast temne gline, ki zaznamuje prelomni trenutek v zgodovini Zemlje.
Ta plast predstavlja prehod iz mezozoika v kenozoik, ki se je zgodil pred 66 milijoni let. V tem obdobju je padec asteroida na Zemljo uničil številne pomembne skupine organizmov, vključno z znamenitimi dinozavri. Zanimivo pa je, da so inoceramidi izginili že pred tem katastrofalnim dogodkom, kar se vidi v zapisu v kamninah. Domnevajo, da so k njihovemu propadu prispevale spremembe morskih tokov.
Na našo srečo v so morju ob obali Baskije preživele druge školjke, klapavice in drugi okusni morski sadeži, čeprav v veliko manjši obliki. Čeprav se kolesarji na dirkah Grand Tour običajno izogibajo morski hrani, bodo navijači, novinarji in osebje Tour de France verjetno uživali v dobrih jedeh ob baskovskem morju.
Douwe van Hinsbergen na kraju samem v reviji Zumaia pojasnjuje, kaj vidimo v njej.
